User:Blueginger2/sandbox3
From Wikipedia, the free encyclopedia
Malo po 13.00 je Tōgō poskusil prečkati Vitgeftov T in je začel streljati s svojimi glavnimi baterijami s skrajne razdalje več kot 13 km.[1][2] Vitgeft je z bojno ladjo Retvizan vrnil ogenj, ampak razdalja je bila prevelika za obe strani in zadetkov ni bilo. Tōgō je narobe izračunal svojo hitrost, ko je poskusil prečkati sovažnikov T in Vitgeft se je samo hitro obrnil na desno pri isti hitrosti in povečal svojo razdaljo do Tōgōve flote. Čez nekaj minut je admiral Vitgeft ponovno plul proti odprtem morju in kleščast manever admirala Tōga je spodletel, saj so se križarke admirala Deve morale hitro obrniti, da so se izognile Tōgōvi bojni liniji in tako so se odtrgale od ruskih ladij brez da bi izstrelile en sam strel. Tōgō je opazoval Vitgeftovo bojno linijo, kako se hitro premika mimo njegove v nasprotni smeri in je nato hitro ukazal, naj se vsaka vojna ladja obrne samostojno, kar je postavilo njegove križarke v vodstvo, vzporedno z Vitgeftovo bojno linijo.[3]
Okrog 13.25 so Tōgōve bojne ladje, ponovno na razdalji 13 km, začele streljati na Vitgeftovo poveljniško ladjo in Retvizana, slednjega zadeč 12-krat. Okrog 13.30 je ruska poveljniška ladja začela streljati nazaj in z dvema neposrednima zadetkoma s 305 mm granatami pri skrajni razdalji onesposobila Tōgōvo brezžično komunikacijo.[3] Floti bojnih ladij sta se obstreljevali skoraj pol ure in se počasi bližali druga drugi. Ob 14.05 sta bili oddaljeni 5,5 km druga od druge, nakar sta začeli streljati s pomožnimi 155 mm topovi. Tōgōva poveljniška ladja je bila zadeta 20-krat in poskušal jo je malo obrniti in je na vsak način poskušal s svojimi križarkami napasti rusko bojno linijo.[4] Zaradi uničenega radia se je moral s spremljajočimi bojnimi ladjami sporazumevati s signalnimi zastavicami in z radijskimi sporočili z drugih ladij.[citation needed]
Bitka za Moskvo | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Part of Vzhodne fronte v drugi svetovni vojni | |||||||
Sovjetski protiletalski topničarji na strehi Hotela Moskva | |||||||
| |||||||
Belligerents | |||||||
Germany | Soviet Union | ||||||
Commanders and leaders | |||||||
| |||||||
Units involved | |||||||
| |||||||
Strength | |||||||
1. oktobra 1941: | 1. oktobra 1941: | ||||||
Casualties and losses | |||||||
Nemška strateška ofenziva: (1. oktober 1941–10. januar 1942)
Nemške ocene: 174.194 mrtvih, ranjenih, pogrešanih (glej§7)[18] Ruske ocene: 581.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih in zajetih[19] |
Obramba Moskve:[20] (30. september 1941–5. november 1942)
|
Bitka za Moskvo je bil vojaški spopad, ki sta ga sestavljali dve obdobji strateško pomembnega bojevanja na 600 km dolgem sektorju Vzhodne fronte v drugi svetovni vojni. Dogajala se je med septembrom 1941 in januarjem 1942. Sovjetska obramba je ustavila Hitlerjev napad na Moskvo, prestolnico in največje mesto Sovjetske zveze. Moskva je bila en od vojaških in političnih ciljev za sile osi v invaziji na Sovjetsko zvezo.
Nemška strateška ofenziva, imenovana operacija Tajfun, naj bi bila sestavljena iz dveh kleščastih ofenziv, ene severno of Moskve proti Kalininski fronti s strani 3.[21] in 4. tankovske armade,[22] ki bi istočasno presekala železniško progo Sankt Peterburg–Moskva in ene na jugu Moskovske oblasti z napadom na Zahodno fronto južno od Tule s strani 2. tankovske armade, 4. armada pa bi z zahoda napredovala neposredno proti Moskvi.
Sprva so sovjetske sile izvajale strateško obrambo Moskovske oblasti z grajenjem treh obrambnih pasov in nameščanjem novooblikovanih rezervnih armad ter krepitvam z enotami iz Sibirskega in Daljnevzhodnega vojaškega okroga. Ko so se nemške ofenzive ustavile, so se začele sovjetske strateške protiofenzivne in manjše ofenzivne operacije, ki so prisilile nemške armade nazaj na položaje okrog mest Orjol, Vjazma in Vitebsk in skoraj obkolile tri nemške armade. To je bil velik udarec za Nemce, ki je pomenil konec njihovega prepričanja v hitro nemško zmago nad ZSSR.[23] Zaradi spodletele ofenzive je bil feldmaršal Walther von Brauchitsch zamenjan kot vrhovni poveljnik nemške vojske in zamenjal ga je Hitler.