Džamu in Kašmir
From Wikipedia, the free encyclopedia
Džamu in Kašmir (hindijsko जम्मू और कश्मीर, latinizirano: Jọm tụ Kạšīr, Jammū aur Kašmīr; urdujsko مقبوضہ کشمیر, latinizirano: Jammūn va Kašmīr; kašmirsko جۄم تٕ کٔشېر, जॅम तु' क'शीर) je zvezno ozemlje v severni Indiji, večkrat označevana s kraticami J&K. Leži v glavnem v himalajskem pogorju, in meji z indijskima zveznima državama Himačal Pradeš in Pandžab na jugu. Pakistansko-indijska linija kontrole jo ločuje od teritorijev pod pakistanskim administrativnim nadzorom t.i. Azad Kašmirja in Gilgit-Baltistana na zahodu in severu, Indijsko-Kitajska linija dejanske kontrole pa jo ločuje od teritorija pod Kitajsko upravo t.i. Aksaj Čin na vzhodu. Država Džamu in Kašmir ima na podlagi ustave Indije in njenega 370. člena posebno avtonomijo.[3][4]
Indijska zvezna država | |
---|---|
Glavno mesto | Šrinagar (poleti) Džamu (pozimi) 33°45′N, 76°24′E |
Uradni jezik | Urdu[1] Drugi neuradni: kašmirščina, dogri, hindijščina, pandžabščina, ladaki[1] |
Demonim(i) | Kašmirci |
Vlada | |
Država | |
• vključitev v Indijsko zvezno državo | 26. oktober 1947 |
Površina | |
• skupaj | 222.236 km2 |
Prebivalstvo | |
• popis 2011 | 12.541.302[2] |
• gostota | 56/km2 (19) |
HDI | HDI · (porast) 0,542 (medium) |
Valuta | indijska rupija (₨) (INR) |
Časovni pas | UTC +5:30 (IST) |
• poletni | UTC +5:30 (ne upoštevajo) |
+ |
Uradno stališče Indije je, da Džamu in Kašmir predstavlja celotno ozemlje nekdanje kneževine Džamu in Kašmir, ki je na območju obstajala do oktobra leta 1947, dejansko pa Indija nadzoruje nekaj manj kot polovico njegove površine. Ostali del je razdeljen med Pakistanom in v manjši meri Kitajsko.
Indijska vlada šteje celotno ozemlje kot del Indije, kot del svoje najsevernejše zvezne države, vključujoč ozemlje, ki ga upravlja Pakistan, ki ga imenuje Kašmir pod Pakistansko upravo (oziroma okupacijo). Na drugi strani Pakistan ne priznava indijske suverenosti niti nad ozemljem, ki je trenutno pod indijsko kontrolo in ga imenuje Okupirani Kašmir, medtem ko ozemlje pod svojo kontrolo imenuje Ázád Kašmir (Svobodni Kašmir). Pakistan sicer ne obravnava Kašmirja kot del svojega ozemlja, ampak trdi, da bi se morali o usodi Kašmirja svobodno odločati njegovi prebivalci. Ázád Kašmir uživa v okviru Pakistana določeno avtonomijo. Nadalje Pakistan ne obravnava (za razliko od Indije) območja Gilgit-Baltistana za del Kašmirja; to območje je strateškega pomena zaradi Karakorumske ceste, ki povezuje Pakistan s Kitajsko. To ozemlje je bilo priključeno Pakistanu in nanj se ne nanašajo izjave o svobodi Kašmirja, vendar pa velikost ozemlja večkrat presega območje Ázád Kašmirja.
Kitajska upravlja manjše gorato ozemlje Aksaj Čin, po kateri vodi strateška pot iz Avtonomne pokrajine Šindžjang-Ujgur do Tibeta. Formalno je območje prevzela na podlagi dogovora s Pakistanom. Indija oporeka, da bi ozemlje pripadalo Pakistanu. Obe državi sta leta 1962 za to ozemlje vodile kratko vojno. Kitajska je to območje zgodovinskega Kašmirja priključila avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur.
Glede na navedeno indijska vlada prepoveduje (in sankcionira v kolikor je v njeni moči) kakršnekoli publikacije, ki popisujejo ali prikazujejo Indiji pripadajoče ozemlje kot sporno ali celo kot del Pakistana ali Kitajske. Na primer leta 1998 je bila v Indiji prepovedana distribucija CD-ROM-a Enciklopedije Britanike[5]. V drugem primeru pa so indijske oblasti razglasile nekega tujega ministra za gospodarstvo za persona non-grata, ker je na video prezentaciji bil zemljevid Indije prikazan brez celotnega ozemlja Kašmirja, ampak le del pod indijsko kontrolo.
Ozemlje, ki je ostalo pod indijsko kontrolo, je sestavljeno iz treh delov: pokrajina Džamu, dolina Kašmirja in Ladak na vzhodu. Prebivalci Kašmirja so v veliki večini muslimani, le v Ladaku prevladuje budizem. To območje je bilo včasih samostojno budistično kraljestvo imenovano tudi Mali Tibet. Prebivalci govorijo svoj jezik ladakščino, ki je sorodna s tibetanščino.