Ishemična bolezen srca
bolezen arterij, za katero je značilno nastajanje ploščic vzdolž notranjih sten v srčnih arterijah, kar povzroči zoženje arterij in zmanjšano dobavo krvi v srčne mišice / From Wikipedia, the free encyclopedia
Ishemične bolezni srca (IBS), znane tudi kot bolezni koronarnih arterij (BKA),[4] so skupina bolezni, ki zajemajo: stabilno angino pektoris, nestabilno angino pektoris, miokardni infarkt, nenadno srčno smrt.[5] V skupini bolezni srca in ožilja je to najpogostejše obolenje.[6] Pogost simptom je bolečina v prsih ali nelagodje, ki se lahko seli v rame, roke, hrbet, vrat, ali čeljust.[7] Občasno se lahko občuti kot zgaga. Običajno se simptomi pojavijo zaradi telesne dejavnosti ali čustvenega stresa, trajajo pa manj kot nekaj minut in ponehajo s počitkom.[7] Prvi znak je lahko tudi sam srčni napad.[8] Drugi zapleti vključujejo srčno popuščanje ali neredno bitje srca.[8]
Ishemična bolezen srca | |
---|---|
Sopomenke | aterosklerotično oblenje srca,[1] aterosklerotična srčno-žilna bolezen,[2] koronarna bolezen srca[3] |
Prikaz ateroskleroze v koronarki. | |
Specialnost | kardiologija, pediatric cardiac surgery |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | I20-I25 |
MKB-9 | 410-414, 429.2 |
MedlinePlus | 007115 |
eMedicine | radio/192 |
MeSH | D003324 |
Dejavniki tveganja so med drugim visok krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen, pomanjkanje gibanja, debelost, visoke ravni holesterola v krvi, slaba prehrana in prekomerno uživanje alkohola.[9][10] Med tveganja spada tudi depresija.[11] Osnovni mehanizem bolezni je ateroskleroza arterij, ki prekrvljajo srčno mišico.[10] Številni testi so na voljo kot diagnostični pripomoček, tako elektrokardiogram, test z obremenitvijo srca, koronarna tomografska abgiopatija s pomočjo računalnika in koronarni angiogram.[12]
Preventiva je zdrava prehrana, redna vadba, ohranjevanje zdrave teže in odpoved tobaku.[13] Včasih se uporabljajo tudi zdravila za sladkorno bolezen, visok holesterol, ali visok krvni tlak.[13] Obstaja malo dokazov za teste ljudi, ki imajo nizko tveganje in nimajo simptomov[14] Zdravljenje vključuje iste ukrepe kot preventiva.[15][16] Priporočajo se dodatno zdravila, kot so sredstva proti oblogam v žilah kot je aspirin, beta blokatorji, ali nitroglicerin.[16] Postopki, npr. perkutana koronarna intervencija (PCI) ali koronarna obvodna operacija (CABG) se lahko uporabijo v resnih primerih bolezni.[16][17] Pri osebah s stabilno CAD ni jasno, ali PCI ali CABG poleg drugih oblik zdravljenja, podaljšata pričakovano življenjsko dobo ali zmanjšata tveganje za srčni napad.[18]
V letu 2013 je CAD bil najpogostejši vzrok smrti na svetu; umrlo je 8.14 milijona ljudi (16,8 %), za primerjavo je leta 1990 bolezen bila vzrok za smrt 5.74 milijona ljudi (12 %).[6] Tveganje za smrt zaradi CAD za dano starost je med leti 1980 in 2010 padlo, še posebej v razvitih državah.[19]Zmanjšalo se je tudi med letoma 1990 in 2010.[20] V Združenih državah Amerike je leta 2010 približno 20 % ljudi nad 65 let imelo CAD, 7 % ljudi. starih 45 do 64 let ter 1,3 % od 18 do 45 let.[21] Pogostnost je za dano starost pri moških večja kot pri ženskah.[21]