Medijska psihologija je nova akademska in praktična disciplina in kot že ime samo pove, preučuje množične medije: televizijo, radio, internet in tiskane medije. Za medijsko psihologijo velja, da lahko vključimo pod okrilje njenega preučevanja tudi druga, že uveljavljena področja psihologije, kot so to psihologija oglaševanja in psihologija interneta, vsebuje pa različne teoretične in tako kvantitativne kot kvalitativne metodološke pristope.
Od ostalih področij psihologije se medijska psihologija razlikuje po tem, da je bilo veliko raziskav, ki spadajo v njen okvir, narejenih v disciplinah izven psihologije. Tako ima večina univerz v Evropi in Severni Ameriki oddelek za komunikologijo in medijske študije, kjer se odvijajo tudi raziskave o psiholoških vplivih medijev na ljudi. Kljub temu je na univerzah v Evropi in Severni Ameriki redko najti oddelek ali predmetnik medijske psihologije. V Evropi je glede raziskovanja medijske psihologije najbolj razvita Nemčija, kjer ima kar 11 univerz oddelek, na katerem potekajo tovrstne raziskave.
Psihologija se je večinoma ukvarjala z negativnimi vidiki človekove duševnosti-z duševnimi motnjami in boleznimi. Podobno je tudi medijska psihologija preučevala predvsem negativen vpliv medijev na ljudi. V novejšem času se je v psihologiji izoblikovala nova disciplina, ki preučuje, kdaj se človek dobro počuti v svoji koži: pozitivna psihologija. Sorodno so prišle tudi v medijski psihologiji v ospredje bolj pozitivne teme - pozitiven oz. prosocialen učinek medijev na ljudi.
| Ta članek se opira na samo en vir. (april 2014) |