Mošomi:Ptpare/Lešabašaba/Sekgoba Kgole
From Wikipedia, the free encyclopedia
Template:Sehlopha sa hatnote . Template:Pp-go šuthiša-indef Template:Tlhaloso e kopana Template:Sehlogo se sebotse
Lefaufau la ka ntle, leo ka tlwaelo le bitšwago fela sebaka, ke lefelo leo le lego gona ka kua ga Lefase le lefaufau la lona le magareng ga mebele ya legodimo. Sebaka sa ka ntle ga se se se nago selo ka mo go feletšego; ke near-perfect vacuum[1] yeo e nago le segokanyipalo sa fase sa dikarolwana, kudukudu plasma ya hydrogen le [ [helium]] gammogo le mahlasedi a mohlagase wa makenete, tšhemo ya makenete, di-neutrino, lerole, le mahlasedi a legohle. Motheo thempheretšha ya sebaka sa ka ntle, bjalo ka ge e beilwe ke mahlasedi a morago go tšwa go Big Bang, ke Template:Fetola.<leina la ref = "CBE2008" />
Go naganwa gore plasma magareng ga melalatladi ya dinaledi se tšea karolo mo e ka bago seripagare sa baryonic (tlwaele) matter legohleng, se na le palo segokanyipalo sa ka fase ga e tee athomo ya hydrogen ka dikhubikimitha le themperetšha ya go šišinya ya dimilione tša dikelvin.[2] Ditekanyetšo tša selegae tša dilo di kgobokane go ba naledis le melalatladi ya dinaledi. Sebaka sa magareng ga dinaledi se tšea bontši bja bophagamo bja legohle, eupša gaešita le melalatladi ya dinaledi le tshepedišo ya dinaledi di bopilwe mo e nyakilego go ba ka mo go feletšego ka sebaka se se se nago selo. Bontši bja mass-energy yeo e šetšego ka go legohle leo le hlokomelwago e bopilwe ka sebopego seo se sa tsebjego, seo se bitšwago taba ye lefsifsi le matla a lefsifsi.Lua error in package.lua at line 80: module 'Module:Footnotes/whitelist' not found.<leina la go šupa="Trimble 1987" />[3]Lua error in package.lua at line 80: module 'Module:Footnotes/whitelist' not found. .
Sebaka sa ka ntle ga se thome ka bophagamo bjo bo tiilego ka godimo ga bokagodimo bja Lefase. The mola wa Kármán, bophahamo ba 100 km (62 mi) ka holimo ho bophahamo ba leoatle,Lua error in package.lua at line 80: module 'Module:Footnotes/whitelist' not found.[4] e šomišwa ka tlwaelo bjalo ka mathomo a sebaka sa ka ntle ka ditumellanong tša sebaka le bakeng sa go boloka direkhoto tša sefofane. Dikarolo tše itšego tša ka godimo stratosphere le mesosphere ka dinako tše dingwe di bitšwa "sebaka sa kgauswi". Tlhako ya boditšhabatšhaba molao wa sebakabaka e hlomilwe ke Tumelelano ya Sebakabaka, yeo e thomilego go šoma ka la 10 Diphalane 1967. Tumelelano ye e thibela ditleleimi le ge e le dife tša bogoši bja setšhaba gomme e dumelela dinaga ka moka go [ [go nyakišiša sebaka|go hlahloba sebaka sa ka ntle]]. Go sa šetšwe go ngwalwa ga sephetho sa UN bakeng sa go dirišwa ga lefaufau ka khutšo, dibetša tša go lwantšha sathalaete di ile tša lekwa modikologong wa Lefase.
Batho ba thomile go nyakišiša sebakabakeng sa mmele nakong ya ngwagakgolo wa bo-20 ka go tšwelela ga bophagamo bjo bo phagamego balloon flights. Se se ile sa latelwa ke sehlopha sa rocket flights gomme, ka morago, sehlopha sa Earth orbit, seo se fihleletšwego la mathomo ke Yuri Gagarin wa Soviet Union ka 1961. Ditshenyagalelo tša ekonomi ya go bea dilo, go akaretša le batho, sebakabakeng e godimo kudu, e lekanyetša batho go fofa sebakabakeng go modikologo wa tlase wa Lefase le Ngwedi. Ka lehlakoreng le lengwe, dikepe tša lefaufaung tšeo di sa sepedišwego ke bašomi di fihlile di-polanete ka moka tše di tsebjago ka Tshepedišo ya Letšatši. Sebaka sa ka ntle se emela tikologo yeo e hlohlago bakeng sa go nyakišiša ga batho ka baka la dikotsi tša lefeela le mahlasedi. Microgravity e na le mafelelo a mabe go physiology ya motho yeo e bakago bobedi go fokola ga mešifa le go lahlegelwa ke marapo.