Arhitektura srednjeveških stolnic v Angliji
From Wikipedia, the free encyclopedia
Srednjeveške stolnice v Angliji, ki izvirajo iz let približno med letoma 1040 in 1540, so skupina šestindvajsetih stavb, ki predstavljajo pomemben vidik umetniške dediščine države in so med najpomembnejšimi materialnimi simboli krščanstva. Čeprav se slogovno razlikujejo, jih združuje skupna funkcija. Kot stolnice vsaka od teh stavb služi kot osrednja cerkev za upravno regijo (ali škofijo) in hrani prestol škofa (poznolatinsko ecclēsia cathedrālis, iz grščine καθέδρα). Vsaka stolnica služi tudi kot regionalno središče in središče regionalnega ponosa in naklonjenosti.[1]
Samo šestnajst od teh stavb je bilo v času reformacije stolnic: osem je služilo posvetni kanoniki in osem samostanskih. Nadaljnjih pet stolnic je nekdanjih opatijskih cerkva, ki jih je Henrik VIII. Angleški po razpustitvi samostanov obnovil s posvetnimi kanoni kot stolnice novih škofij in ki skupaj z nekdanjimi samostanskimi stolnicami sestavljajo »stolnice novega temelja«. Dve nadaljnji predreformacijski samostanski cerkvi, ki sta 350 let preživeli kot navadni župnijski cerkvi, sta v 19. in 20. stoletju postali stolnici, tako kot tri srednjeveške kolegialne cerkve, ki so ohranile svoje temelje za koralno bogoslužje.[2]
Čeprav obstajajo značilnosti vsake stavbe, ki so izrazito angleške, te stolnice zaznamuje njihova arhitekturna raznolikost, tako od ene do druge kot tudi znotraj vsake posamezne stavbe. To velja veliko bolj kot v srednjeveških stolnicah v severni Franciji, na primer, kjer stolnice in velike opatije tvorijo razmeroma homogeno skupino in je arhitekturnemu razvoju mogoče zlahka slediti od zgradbe do zgradbe.[3]
Ena od zanimivosti angleških stolnic je način, na katerega je mogoče velik del zgodovine srednjeveške arhitekture prikazati znotraj ene same stavbe, ki ima običajno pomembne dele, zgrajene v več različnih stoletjih, brez kakršnih koli poskusov, da bi se poznejše delo ujemalo z drugimi ali sledilo prejšnjemu načrtu. Iz tega razloga mora celovita arhitekturna kronologija skakati nazaj in naprej od ene stavbe do druge. Samo pri eni stavbi, stolnici v Salisburyju, je prikazana slogovna enotnost.[4]