Greenwiški poldnevnik
poldnevnik britanskega kraljevega observatorija v Greenwichu v Angliji, ki se razlikuje od splošnega pojma ničelnega poldnevnika / From Wikipedia, the free encyclopedia
Zgodovinski začetni poldnevnik ali Greenwiški poldnevnik je geografska referenčna črta, ki poteka skozi Kraljevi observatorij Greenwich v Londonu v Angliji. Sodobni referenčni meridian IERS, ki se danes pogosto uporablja, temelji na Greenwiškem poldnevniku, vendar se od njega nekoliko razlikuje.[1] Ta začetni poldnevnik (takrat eden od mnogih) je prvi vzpostavil sir George Airy leta 1851 in do leta 1884 ga je več kot dve tretjini vseh ladij in tonaže uporabljalo kot referenčni poldnevnik na svojih kartah in zemljevidih. Oktobra istega leta se je na ukaz ameriškega predsednika Chesterja A. Arthurja 41 delegatov iz 25 držav srečalo v Washingtonu, D.C., Združene države, na mednarodni konferenci Meridian. Ta konferenca je izbrala poldnevnik, ki poteka skozi Greenwich, kot svetovni standardni začetni poldnevnik zaradi njegove priljubljenosti[lower-alpha 1] Vendar se je Francija vzdržala glasovanja in francoski zemljevidi so še več desetletij uporabljali pariški poldnevnik. V 18. stoletju je londonski leksikograf Malachy Postlethwayt objavil svoje afriške zemljevide, ki prikazujejo Londonski poldnevnik, ki seka ekvator nekaj stopinj zahodno od kasnejšega poldnevnika in Akre v Gani.[3]
Ravnina začetnega poldnevnika je vzporedna z lokalnim gravitacijskim vektorjem v Airyjev tranzitni krog (51°28′40.1″N 0°0′5.3″W) observatorija Greenwich. Glavni poldnevnik je bil zato dolgo simboliziran z medeninastim trakom na dvorišču, ki ga je zdaj nadomestilo nerjaveče jeklo, od 16. decembra 1999 pa ga označuje močan zeleni laser, ki sveti severno čez londonsko nočno nebo.
Sprejemniki globalnega sistema za določanje položaja (GPS) kažejo, da označevalni trak za začetni poldnevnik v Greenwichu ni točno na nič stopinj, nič minut in nič sekund, temveč na približno 5,3 ločne sekunde zahodno od poldnevnika (kar pomeni, da je poldnevnik biti 102 metra vzhodno). V preteklosti je bil ta odmik pripisan vzpostavitvi referenčnih meridianov za vesoljske lokacijske sisteme, kot je WGS 84 (na katerega se zanaša GPS) ali dejstvu, da so se napake postopoma prikradle v postopek merjenja časa Mednarodnega časovnega urada. Dejanski razlog za neskladje je, da razlika med natančnimi koordinatami GNSS in astronomsko določenimi koordinatami povsod ostaja lokaliziran učinek gravitacije zaradi navpičnega odklona; tako ni prišlo do sistematične rotacije globalnih zemljepisnih dolžin med prejšnjim astronomskim sistemom in trenutnim geodetskim sistemom.