Kakav
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kakav je posušen in poln fermentiran orešček rastline kakavovca.
Kakavovec | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kakavovec | ||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Theobroma cacao L. | ||||||||||||||
To je grm ali drevo, ki prvotno izhaja iz Južne Amerike. Je vedno zeleno z belimi in rdečimi cvetovi. Povprečno ima grm okoli 40 plodov velikosti srednje velike kumare. Plod je v začetku rasti zelen, nato pa postane rumeno-oranžen, včasih tudi rdeč. Vsak plod vsebuje povprečno 30 semen, ki imajo velikost mandlja in so čokoladne barve. Sadež kakavovca je sestavljen iz grobe usnjate lupine, debele približno 3 centimetre, pod njo pa se nahaja sladko sluzasto sadno meso, ki ga v Južni Ameriki imenujejo 'baba de cacao'. Meso obdaja vsak orešček posebej in v enem sadežu se lahko nahaja 35 do 50 oreščkov v velikosti mandlja, različnih odtenkov rožnato vijoličnih barv.
Iz teh semen se pridobiva surovi kakav , katerega je potrebno še naprej stiskati, spražiti, zmleti in nadalje predelati v kakavove izdelke. Seme kakavovca vsebuje visok delež maščob in specifični alkaloid teobromin, po katerem je rastlina dobila tudi svoje znanstveno ime.
Prvi je kakavovca z botaničnim imenom poimenoval švedski znanstvenik Karl Linne, ki mu je nadel ime Theobroma ("hrana bogov") cacao.