Latinščina
indoevropski jezik / From Wikipedia, the free encyclopedia
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Podatki na hitro Izgovarjava, Materni jezik ...
Latinščina | |
---|---|
Lingua latina | |
Izgovarjava | laˈtiːna |
Materni jezik | Latium, Rimsko kraljestvo, Rimska republika, Rimski imperij, srednjeveška Evropa in Evropa novega veka, Armensko Kraljevstvo Kilikija (kot lingua franca), Vatican |
Etničnost | Latinci |
Obdobje | Ljudska latinščina se razvije v romanske jezike, 6-to do 9-to stoletje; formalni jezik se nadaljuje kot akademski lingua franca katoliških držav srednjeveške Evrope in tudi kot liturgijski jezik rimskokatoliške cerkve. |
indoevropski
| |
Pisava | Latinska abeceda |
Uradni status | |
Uradni jezik | Vatikan V njem se uraduje, ne uporablja se ga v vsakdanjem govoru |
Regulator | V antiki, romanske šole slovnice in retorike.[1] Danes, Papeška akademija za latinščino. |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-1 | la |
ISO 639-2 | lat |
ISO 639-3 | lat |
Glottolog | lati1261 |
Linguasphere | 51-AAB-a |
Največja razširjenost rimskega imperija, ki prikazuje območje govorcev latinščine. | |
Območje romanskih jezikov, moderni nasledniki latinščine, v Evropi. | |
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov. |
Zapri
Vsi romanski jeziki izhajajo iz latinščine, mnogo besed z latinskim korenom pa je moč najti v drugih sodobnih jezikih, tudi v slovenščini. V zahodnem svetu je bila latinščina celo več kot tisočletje lingua franca, naučen jezik za znanstvene in politične zadeve. Pozneje jo je v 18. stoletju nadomestila francoščina, v poznem 19. stoletju pa angleščina. Podobno vlogo je imel v Indiji sanskrt. Latinščina še dandanes ostaja formalni jezik rimskokatoliške cerkve, kar vključuje to, da je uradni jezik države Vatikan. Uporablja se tudi za kovanje imen v naravoslovni razvrstitvi živih bitij.