Realizem v književnosti
From Wikipedia, the free encyclopedia
Realizem je literarno obdobje, ki se je začelo v Franciji okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19. stoletja in je trajalo do začetka 20. stoletja. Beseda realizem izhaja iz latinskega pojma realis, kar pomeni stvaren. Oxfordska enciklopedija realizem opredeli kot literarni pojem, ki je rabljen tako široko, da je težko uporaben, razen kadar se rabi v nasprotju drugim literarnim gibanjem, npr. romantiki in ekspresionizmu.
Realizem pomeni dvoje: obdobje ali pa književno metodo. Realizem kot književna metoda se pojavlja v vseh književnostih od antike do danes, ki prikazujejo stvarnost tako, kot v resnici je ali pa bi lahko bila po zakonu verjetnosti. Realizem kot obdobje se je v posameznih književnostih razvil ob različnem času in v neenakih socialnih, političnih in kulturnih razmerah, zato ni bil čisto enotno književno obdobje.
Schiller in Friedrich Schlegel sta prva govorila o realizmu, in sicer sta pojem realizma uporabljala kot nasprotje idealizmu. V francoskih razpravah se pojem realizma pojavi v člankih Champfleurya, ki so pozneje izšli v knjigi z naslovom Le Realisme (1857), in v časopisu Realisme (1856-1857). Tu se začne razpravljati o realizmu kot o obdobju. Njegove značilnosti so natančno prikazovanje resnice, objektivnost, neosebnost. Kot predstavnike so naštevali Stendhala, Balzaca, Champfleurya, Flauberta. V Nemčiji Otto Ludwig govori o poetičnem realizmu, ampak ta pojem uporablja kot nasprotje »neosebnemu« realizmu, ki se je razvil v Franciji. Engels v nekem osebnem pismu leta 1888 piše, da realizem zanj pomeni poleg natančnosti v podrobnostih tudi zvesto prikazovanje tipičnih značajev v tipičnih okoliščinah. Kot primer navede Balzacove romane. V Italiji se v 80. letih 19. stoletja veljavi pojem verizem. V Rusiji pojem realizma uvede Pisarev z delom Realisty 1864. Vendar njemu ta pojem odraža ideološko usmeritev dela ruske inteligence. Na Poljskem se namesto realizma uveljavi pojem pozitivizem. na Slovenskem o pomenu pojma realizem razpravljata Janko Kersnik v razpravi Razvoj svetovne književnosti in Fran Celestin v delu Naše obzorje.