Slobodan Milošević
srbski in jugoslovanski politik in predsednik / From Wikipedia, the free encyclopedia
Slobodan Milošević (srbsko Слободан Милошевић), srbski politik, * 20. avgust 1941, Požarevac, Kraljevina Jugoslavija, † 11. marec 2006, Haag, Nizozemska.
Slobodan Milošević Слободан Милошевић | |
---|---|
Predsednik Federativne republike Jugoslavije | |
Na položaju 23. julij 1997 – 5. oktober 2000 | |
Premier | Radoje Kontić Momir Bulatović |
Predhodnik | Zoran Lilić |
Naslednik | Vojislav Koštunica |
1. predsednik Srbije | |
Na položaju 8. maj 1989 – 23. julij 1997 | |
Premier | Desimir Jevtić Stanko Radmilović Dragutin Zelenović Radoman Božović Nikola Šainović Mirko Marjanović |
Predhodnik | položaj ni obstajal |
Naslednik | Dragan Tomić (v. d.) Milan Milutinović |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 20. avgust 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2][…] Požarevac, Territory of the Military Commander in Serbia[d] |
Smrt | 11. marec 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[3][1][…] (64 let) Scheveningen[d] |
Narodnost | Srb |
Politična stranka | Socialistična stranka Srbije Zveza komunistov Jugoslavije (ZK Srbije) |
Zakonci | Mirjana Marković |
Poklic | politik |
Verska opredelitev | Ateist |
Podpis |
Od leta 1989 do 1997 je bil predsednik Socialistične republike Srbije v SFR Jugoslaviji in predsednik Zvezne republike Jugoslavije od leta 1997 do 2000. Vodil je Socialistično stranko Srbije od njene ustanovitve leta 1990 in se povzpel na oblast kot srbski predsednik med prizadevanji za reformo ustave Jugoslavije iz leta 1974 kot odgovor na domnevno marginalizacijo Srbije, stališča, da imajo srbske avtonomne pokrajine preveč oblasti, zaradi česar so skoraj neodvisni od Srbije, in trditve o politični nezmožnosti za odvračanje od albanskih separatističnih nemirov v srbski avtonomni pokrajini Kosovo.
Miloševićevo predsedovanje Srbiji in Zvezni republiki Jugoslaviji je zaznamovalo več velikih reform srbske ustave od 80. do 90. let dvajsetega stoletja, ki so zmanjšale pristojnosti srbskih avtonomnih pokrajin. Leta 1990 je Srbija prešla iz titoističnega enopartijskega sistema v večstrankarski sistem in poskušala reformirati jugoslovansko ustavo iz leta 1974. Sestavne republike države so se razpadle zaradi izbruha jugoslovanskih vojn, nekdanji jugoslovanski republiki Srbija in Črna gora pa sta ustanovili Zvezno republiko Jugoslavijo. Milošević se je v imenu bosanskih Srbov pogajal o Daytonskem sporazumu, ki je leta 1995 končal vojno v Bosni.
Potem, ko je NATO leta 1999 bombardiral Jugoslavijo, je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) obtožilo Miloševića vojnih zločinov v zvezi z državljansko vojno tako v Bosni, kot na Hrvaškem in vojno na Kosovu. Postal je prvi voditelj države, ki je bil obtožen vojnih zločinov. V devetdesetih letih dvajsetega stoletja so potekali številni protivladni in protivojni protesti. Ocenjuje se, da je od 50.000 do 200.000 ljudi zapustilo Jugoslavijo, ki jo je nadzoroval Milošević, iz Srbije pa se je izselilo med 100.000 in 150.000 ljudi, ki niso hoteli sodelovati v vojnah.
Milošević je odstopil s položaja jugoslovanskega predsedstva sredi demonstracij po spornih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, jugoslovanske zvezne oblasti pa so ga aretirale 31. marca 2001 zaradi suma korupcije, zlorabe položaja in poneverbe. Začetna preiskava Miloševića je zaradi pomanjkanja dokazov zavlekla, kar je spodbudilo srbskega premierja Zorana Đinđića, da ga je izročil ICTY, da bi mu namesto tega sodili za vojne zločine. Miloševiću je na začetku sojenja razsodilo razsodišče kot nezakonito, ker ni bilo ustanovljeno s soglasjem Generalne skupščine Združenih narodov; zato je zavrnil imenovanje zagovornika za svojo obrambo. Milošević je v petletnem sojenju, ki se je končalo brez sodbe, 11. marca 2006 umrl v svoji zaporniški celici v Haagu, je sam vodil obrambo. Milošević je trpel za srčnimi boleznimi in hipertenzijo ter umrl zaradi srčnega napada. Sodišče je zanikalo kakršno koli odgovornost za Miloševićevo smrt in dejalo, da je zavrnil jemanje predpisanih zdravil in se je namesto tega zdravil sam.
Po Miloševićevi smrti sta ICTY in Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenska sodišča ugotovila, da je bil del združenega zločinskega podviga za odstranitev Hrvatov in Bošnjakov iz velikih delov Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Mednarodno sodišče (ICJ) je v zadevi genocida v Bosni sklenilo ločeno, da ni dokazov, ki bi ga povezovali z genocidom, ki so ga zagrešile sile bosanskih Srbov med vojno v Bosni. Vendar je Sodišče ugotovilo, da so Milošević in drugi v Srbiji kršili Konvencijo o genocidu s tem, ko niso preprečili genocida, s tem, da niso sodelovali z ICTY pri kaznovanju njegovih storilcev, zlasti generala Ratka Mladića, in s tem, da so kršili svojo obveznost spoštovanja z začasnimi ukrepi, ki jih je odredilo sodišče. Miloševićeva vladavina je bila opisana kot avtoritarna, pa tudi kleptokratska, s številnimi obtožbami volilnih goljufij, političnih umorov, zatiranja svobode tiska in velike policijske brutalnosti.