Uporabnik:Melaleuca alternifolia/peskovnik1
From Wikipedia, the free encyclopedia
V biologiji je propagul vsak material, ki služi propagaciji organizma v naslednjo stopnjo njegovega življenjskega cikla, največkrat v obliki razširjanja. V večini primerov je propagul mogoče zlahka ločiti od starševskega organizma, saj se med seboj razlikujeta po izgledu. Med znane taksone, ki proizvajajo propagule, spadajo zlasti rastline (razširjajo se v obliki semen in spor), glive (razširjajo se v obliki glivnih spor, npr. askospor zaprtotrosnic in bazidiospor prostotrosnic[1]) in bakterije (razširjevalne enote so mnogokrat endospore in mikrobne ciste).[2][3]
To je peskovnik uporabnika Melaleuca alternifolia. Uporabnikov peskovnik je podstran uporabnikove strani. Služi testiranju in razvijanju strani in ni enciklopedični članek. Ustvari ali uredi svoj lastni peskovnik tukaj (primeren za testiranje z VisualEditorjem). Drugi peskovniki: Glavni peskovnik | Peskovnik v vadnici 1, 2, 3, 4, 5 | Peskovnik za predloge |
V bolezenski biologiji pravimo, da patogeni organizmi generirajo tako imenovane infektivne ali okužbene propagule, ki služijo razširjanju različnih bolezni. Med tovrstne patogene sodijo bakterije, virusi, glive in protisti. Okužbeni propaguli se lahko med gostitelji širijo kar obdani z gostiteljevim materialov (npr. pri gripi ali influenci se infektivni propaguli prenašajo v kapljicah gostiteljeve sline ali sluzi, ki se sproščata med kašljanjem ali kihanjem, in po zraku potujejo v obliki aerosolov – takšno okužbo imenujemo aeorogena[4] in kapljična infekcija[5]).[2][6][7]
V hortikulturi je propagul vsak rastlinski material, ki se uporablja za tako imenovano propagacijo rastlin. Pri nespolnem razmnoževanju kot propagul pogosto služi rastlinski potaknjenec. Pri določenih rastlinah se lahko za isti namen uporablja tudi dele listov ali korenin. Kadar govorimo o spolnem razmnoževanju rastlin, izraz propagul pripisujemo semenu ali spori. Pri mikroprogaciji, tipu nespolnega razmnoževanja, je mogoče uporabiti kateri koli rastlinski del, a se navadno poslužuje izrazito meristematskih delov, kot so korenine in rastni vršički – brsti.[8]