Vlad III. Drakula
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vlad III. Drakula (romunsko Vlad Țepeș ali Vlad Drăculea) je bil od leta 1448 do svoje smrti trikrat knez Vlaške, * november/december 1431, † december 1476.
Vlad III. Drakula Vlad Țepeș | |
---|---|
Vlaški knez | |
Vladanje | avgust 1448 – oktober 1448 avgust 1456 – december 1462 december 1476[1] |
Predhodnik | Vladislav II. Vlaški Basarab III. |
Naslednik | Vladislav II. Radu III. Basarab III. |
Rojstvo | cca. 1431[2] ali december 1431 Sighișoara |
Smrt | 14. december 1476 Bukarešta, Vlaška |
Zakonci | Anastazija Marija Holszanska ali Cneajna Bathory Justina Szilágyi de Horogszeg[3] ali Ilona Szilágyi Ilona Szilágyi ali Justina Nelipic[1] |
Potomci | Radu Vlad Țepeluș Mihail Mihnea Zlobni Zaleska[1] |
Rodbina | Rodbina Drăculești |
Oče | Vlad Drakul |
Bil je drugi sin kneza Vlada Drakula, ki je postal vladar Vlaške leta 1436. Imel je brata Raduja, s katerim sta bila od leta 1442 talca v Osmanskem cesarstvu in garanta za očetovo lojalnost. Po napadu ogrskega regenta Jánosa Hunyadija na Vlaško leta 1447 sta bila Vladov oče in najstarejši brat Mircea umorjena. Hunyadi je za novega vojvodo imenoval Vladovega drugega bratranca Vladislava II. Vlaškega.
Hunyadi se je jeseni 1448 odpravil na vojni pohod proti Osmanskemu cesarstvu, na katerem ga je spremljal tudi Vladislav. Vlad je izkoristil priložnost in s podporo Osmanov oktobra vdrl v Vlaško, vendar se je moral zaradi Vladislavove vrnitve še pred koncem leta umakniti v Osmansko cesarstvo. Leta 1449 ali 1450 je odšel v Moldavijo in nato na Ogrsko. Z ogrsko podporo je leta 1456 napadel Vlaško. Vladislav je v boju z njim padel.
Vlad je po prevzemu oblasti začel čistko med vlaškimi bojarji, ki so sodelovali v očetovem umoru, in utrjevati svojo oblast. Zaradi tega je prišel v spor s transilvanskimi Sasi, ki so podpirali njegove nasprotnike - Vladislavova brata Dana III. Vlaškega in Basaraba Laiotă ter Vladovega nezakonska polbrata Vlada IV.. Vlad je oplenil saške vasi, odpeljal ujetnike v Vlaško in jih nataknil na kol. Mir je bil vzpostavljen leta 1460.
Sultan Mehmed II. je od Vlada zahteval, da se mu pokloni, Vlad pa je sultanova odposlanca aretiral in nataknil na kol. Februarja 1462 je vdrl na osmansko ozemlje ter pobil več deset tisoč Turkov in Bolgarov. Mehmed se je odzval s protinapadom in poskusom, da bi Vlada zamenjal z njegovim mlajšim bratom Radujem. Vlad je poskušal v noči med 16. in 17. junijem 1462 v Târgoviștu ujeti sultana, vendar mu to ni uspelo. Sultan se je z glavnino svoje vojske umaknil iz Vlaške, vendar je kljub temu vedno več Vlahov dezertiralo in prestopilo na Radujevo stran. Vlad je konec leta 1462 odšel v Transilvanijo iskat pomoč ogrskega kralja Matije Korvina, Korvin pa ga je namesto pomoči vrgel v ječo.
V ujetništvu v Višegradu je bil od leta 1463 do 1475. V tem času so se v Italiji in zlasti v Nemčiji začele širiti pripovedi o njegovi krutosti. Na zahtevo Štefana III. Moldavskega je bil poleti 1475 izpuščen in se nato na začetku leta 1476 v Korvinovi vojski boril proti Osmanom v Bosni. Ogri in Moldavci so novembra prisilili Basaraba Laiotă, ki je odstavil Vladovega brata Raduja, da je pobegnil iz Vlaške. Basarab se je še pred koncem leta z osmansko pomočjo vrnil. Vlada so pred 10. januarjem 1477, verjetno decembra 1476, umorili.
Knjige s pripovedmi o Vladovih krutih dejanjih so bile prve uspešnice na nemško govorečih ozemljih. Ruske ljudske pripovedi govorijo samo o tem, da je Vlad z brutalnimi kaznimi krepil centralno oblast. Podobno stališče je imela tudi večina romunskih zgodovinarjev v 19. stoletju. Vladova zloglasna krutost in patronimik (Drăculea) sta se odrazila v imenu vampirskega grofa Drakule v romanu Brama Stokerja Drakula iz leta 1897.