Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Vojvodina ima svoj zametek v posestih, ki jih je po babici in materi podedoval saški in bavarski vojvoda Henrik Lev; po saški babici Vulfhildi, hčerki Magnusa, zadnjega saškega vojvode iz rodu Billungov, je podedoval območje Lüneburga in po materi Gertrudi, hčerki saškega vojvode Lotarja Supplinburškega, območje Braunschweiga. Henrikov vnuk, imenovan Oton Otrok, je razdrobljena ozemlja dopolnil, jih zaokrožil v povezano celoto in pri kralju in cesarju Frideriku II. dosegel zanje formalno-pravni status vojvodine. Vojvodina se je v kasnejših rodovih večkrat delila na manjše kneževine in so se te ponovno združevale v večje enote. Konec 17. stoletja je na večjem delu ozemlja nastala Volilna kneževina Braunschweig-Lüneburg. Po koncu Svetega rimskega cesarstva in napoleonskih vojnah je po sklepih dunajskega kongresa (1815), ki je Evropi dal novo politično podobo, volilna kneževina Braunschweig-Lüneburg postala Kraljevina Hanover, kneževina Braunschweig pa je dobila status vojvodine, Vojvodina Braunschweig.