Zgodovina Hrvaške
From Wikipedia, the free encyclopedia
Območje sodobne Hrvaške je obsegalo dve rimski provinci, Panonijo in Dalmacijo. Po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju so Ostrogoti za 50 let podredili območje, preden so ga vključili v Bizantinsko cesarstvo.[1]
Ta članek je grob prevod. Morda gre v celoti ali delu za strojni prevod ali za delo prevajalca, ki slabo pozna izvorni ali ciljni jezik. |
Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
Hrvaška se je kot narod prvič pojavila kot vojvodina v 7. stoletju, vojvodina Hrvaška in bližnja Kneževina Spodnja Panonija, ki sta bili združeni in povzdignjeni v Kraljevino Hrvaško, ki je trajala od leta 925 do 1918. V 12. stoletju je Kraljevina Hrvaška vstopila v Osebno unijo s Kraljevino Madžarsko, ostala je ločena država s svojim vladarjem (ban) in saborom, vendar je izvolila kraljevske dinastije iz sosednjih sil, predvsem Madžarske, Neaplja in Habsburške monarhije.[2][3][4]
Obdobje od 15. do 17. stoletja so zaznamovali intenzivni boji med Osmanskim cesarstvom na jugu in Habsburškim cesarstvom na severu.[5][6][7][8]
Po prvi svetovni vojni in posledičnem razpadu Habsburške monarhije je bila Hrvaška vključena v Jugoslavijo. Po nemški invaziji na Jugoslavijo v drugi svetovni vojni je bila ustanovljena kratkotrajna, neodvisna hrvaška država. Hrvaška je leta 1991 po razpadu Jugoslavije postala neodvisna država.[9][10]