De architectura
From Wikipedia, the free encyclopedia
De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu. Kot edini traktat o arhitekturi, ki je preživel od antike, je že od renesanse veljal za prvo knjigo o arhitekturni teoriji, pa tudi za glavni vir kanona klasične arhitekture [1]. Vsebuje različne informacije o grških in rimskih stavbah ter predpise za načrtovanje in oblikovanje vojaških taborišč, mest in struktur tako velikih (akvadukti, zgradbe, kopeli, pristanišča) kot majhnih (stroji, merilne naprave, instrumenti) [2]. Ker je Vitruvij objavil svoj traktat pred razvojem križnih obokov, kupol, betona in drugih novosti povezanih s cesarsko rimsko arhitekturo, njegovih deset knjig ne velja kot vir informacij o teh značilnostih rimske gradbene zasnove in tehnologije. [3]