Grčija
država v Evropi / From Wikipedia, the free encyclopedia
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi. Po podatkih popisa 2021 ima Grčija okoli 10,4 milijona prebivalcev. Glavno in največje mesto so Atene. Solun, ki je drugo največje mesto, pa pogosto navajajo kot "soglavno mesto" ali drugo prestolnico.
Helenska republika Ελληνική Δημοκρατία Ellinikí Dimokratía | |
---|---|
Geslo: Ελευθερία ή Θάνατος (Prečrkovano: Eleutheria i thanatos) (Prevod: »Svoboda ali smrt«) | |
Himna: Ύμνος εις την Ελευθερίαν (»Himna svobodi«) | |
Glavno mesto | Atene 38°00′N, 23°43′E |
Uradni jeziki | grščina |
Demonim(i) | Grk, Grkinja |
Vlada | parlamentarna republika1 |
• predsednica: | Katerina Sakelaropulu |
• predsednik vlade: | Kiriakos Micotakis |
Neodvisnost | |
• razglašena | 25. marca 1821 |
• priznana | 1829 |
Površina | |
• skupaj | 131990 km2 (96.) |
• voda (%) | 0,8669 |
Prebivalstvo | |
• popis 2021 | 10.482.487[1] |
• gostota | 82/km2 (98.) |
BDP (ocena 2023)[2] | |
• skupaj (nominal.) | 242,39 mrd. USD (53.) |
• skupaj (PKM) | 416,97 mrd. USD (54.) |
• na preb. (nominal.) | 23.173 USD (44.) |
• na preb. (PKM) | 39.864 USD (52.) |
Gini (2021) | 32,4[3] srednji |
HDI (2021) | 0,887[4] zelo visok · 33. |
Valuta | evro (€)2 (EUR) |
Časovni pas | UTC +2 (EET) |
• poletni | UTC +3 (EEST) |
Klicna koda | +30 |
Internetna domena | .gr3 |
1 Monarhijo so zavrnili z referendumom 8. decembra 1974. 2 Pred letom 2001 je bila valuta grška drahma. 3 Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu. |
Zgodovina Grčije | |
---|---|
Neolitska Grčija | 7000–3200 pr. n. št. |
Minojska doba | 2200–1450 pr. n. št. |
Mikenska doba | 1600/1550–1200/1120 pr. n. št. |
Grška temna doba | 1200/1120–776 pr. n. št. |
Arhaična Grčija | 776–500 pr. n. št. |
Klasična Grčija | 500–323 pr. n. št. |
Helenistična Grčija | 323–146 pr. n. št. |
Rimska Grčija | 146 pr. n. št.–324 n. št. |
Bizantinsko cesarstvo | 324–1453 |
Osmanska Grčija | 1453–1832 |
Moderna Grčija | po 1832 |
Teme | |
Grški jezik | Grška književnost |
Vojaška zgodovina | Imena Grkov |
Strateško je Grčija na križišču Evrope, Azije in Afrike na južni konici Balkanskega polotoka. Na kopnem meji z državami Albanijo, Severno Makedonijo, Bolgarijo in Turčijo. Grčijo sestavlja devet geografskih območij: Makedonija, Osrednja Grčija (z Beocijo in Atiko), Tesalija, Epir, Peloponez, Egejski otoki (vključujejo Dodekanez in Kiklade), Trakija, Kreta in Jonski otoki. Egejsko morje leži vzhodno od celine, Jonsko morje na zahodu in Sredozemsko morje na jugu. Grčija ima s 13.676 km najdaljšo obalo v Sredozemlju in 11. najdaljšo obalo na svetu z veliko otokov, od katerih je 227 naseljenih. 80 odstotkov Grčije je gorate, najvišji vrh, 2917 m, je Olimp.
Grčija ima daljšo zgodovino kot katera koli država, svoje korenine ima v civilizacijah antične Grčije, ki velja za zibelko vse zahodne civilizacije. Zapuščina vključuje demokracijo, zahodno filozofijo, olimpijske igre, zahodno literaturo [5], zgodovinopisje, politične vede, večja znanstvena in matematična načela, dramatiko s tragedijo in komedijo. Po stoletjih neodvisnosti je v 4. stoletju pred našim štetjem grške mestne države poenotil Filip II. Makedonski. Njegov sin Aleksander Veliki je osvojil velik del antičnega sveta in razširil grško kulturo in znanost iz vzhodnega Sredozemlja do reke Ind. V 2. stoletju pr. n. št. je bila priključena Rimu, ker je postala sestavni del rimskega imperija in bila jedro njegovega naslednika, Bizantinskega cesarstva. Grška pravoslavna cerkev, zakoreninjena v 1. stoletju, je oblikovala sodobno grško identiteto in prenaša grške tradicije v širši pravoslavni svet [6]. Pod otomansko oblastjo sredi 15. stoletja je država Grčija nastala leta 1830 po vojni za neodvisnost. Bogata zgodovina v državi se kaže v 17 krajih, ki so na seznamu Unescove svetovne dediščine, kar je največ v Evropi in svetu. [7]
Grčija je demokratična in razvita država z naprednim gospodarstvom, visoko kakovostjo življenja in zelo visokim življenjskim standardom. Je ustanovna članica Združenih narodov. Bila je deseta država, ki se je pridružila Evropski skupnosti (predhodnica Evropske unije), in je del evrskega območja od leta 2001. Prav tako je članica številnih drugih mednarodnih ustanov, kot so Svet Evrope, NATO, OECD, OIF, OVSE in WTO. Grčija je ena največjih ladijskih sil na svetu srednje moči, glaven turistični cilj, ima največje gospodarstvo na Balkanu, kjer je pomembna vlagateljica.