Pestum
From Wikipedia, the free encyclopedia
Pestum (latinsko [ˈpae̯stũː]) je bilo večje starogrško mesto na obali Tirenskega morja v Magna Graecii (južna Italija). Razvaline Pestuma so znane po svojih treh starogrških templjih v dorskem redu, ki segajo od približno v leta 600 do 450 pred našim štetjem in so v zelo dobrem stanju. Mestno obzidje in amfiteater sta večinoma nedotaknjena, temelji sten mnogih drugih struktur pa ostajajo, pa tudi tlakovane ceste. Najdišče je odprto za javnost, znotraj njega pa je sodoben nacionalni muzej, v katerem so tudi najdbe pridruženega grškega najdišča Foce del Sele.
Pestum Paestum | |
---|---|
Lokacija | Paestum, pokrajina Salerno, Kampanija, Italija |
Regija | Magna Graecia |
Koordinati | 40°25′20″N 15°00′19″E |
Tip | naselje |
Zgodovina | |
Zgradil | Kolonisti iz Sibarisa in / ali Trezena |
Ustanovljeno | okoli 600 pr. n. št. |
Obdobje | Antična Grčija do srednji vek |
Druge informacije | |
Uprava | Soprintendenza per i Beni Archeologici di Salerno, Avellino, Benevento e Caserta |
Spletna stran | www.museopaestum.beniculturali.it |
Uradno ime: Cilento and Vallo di Diano National Park with the Archeological Sites of Paestum and Velia, and the Certosa di Padula | |
Tip | Kulturno |
Kriterij | iii, iv |
Razglasitev | 1998 (22. zasedanje) |
Evid. št. | 842 |
Regija | Evropa in Severna Amerika]] |
Po ustanovitvi grških kolonistov pod imenom Poseidonia (starogrško Ποσειδωνία) so jo na koncu osvojili lokalni Lukanci in pozneje Rimljani. Lukanci so ga preimenovali v Paistos, Rimljani pa so mestu dali današnje ime.[1] Kot Pesto ali Pestum je mesto postalo škofija (zdaj le naslovna), vendar je bilo v zgodnjem srednjem veku opuščeno in je ostalo nespremenjeno in večinoma pozabljeno do 18. stoletja.
Danes ostanke mesta najdemo v moderni frazione Pestum, ki je del komune Capaccio v pokrajini Salerno, Kampanija, Italija. Sodobno naselje, neposredno južno od arheološkega najdišča, je priljubljeno obmorsko letovišče, z dolgimi peščenimi plažami.