Trinajstletna vojna
From Wikipedia, the free encyclopedia
Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.
Trinajstletna vojna | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Del poljsko-tevtonskih vojn | |||||||||
Poljski samostrelci, vitezi in pešaki | |||||||||
| |||||||||
Udeleženci | |||||||||
| |||||||||
Poveljniki in vodje | |||||||||
|
|
Vojna se je začela kot vstaja pruskih mest in lokalnega plemstva za neodvisnost od tevtonskih vitezov. Leta 1454 se je poljski kralj Kazimir IV. poročil z Elizabeto Habsburško in Pruska zveza mu je ponudila, da ga sprejme za svojega zaščitnika namesto Tevtonskega reda. Ko je kralj v to privolil, je izbruhnila vojna med delom Pruske zveze pod zaščito poljske krone in delom pod zaščito tevtonskih vitezov.
Litva v vojni ni sodelovala. Vojna je potekala v mednarodnem okolju, ki ni bilo naklonjeno likvidaciji viteške države. Poljske in pruske sile so bile dovolj močne, da so zmagale, a ne dovolj močne, da bi uničile viteški red. Trinajstletna vojna se je končala s sklenitvijo Drugega torunjskega miru leta 1466. Tevtonski vitezi so morali poljski kroni prepustiti zahodno polovico svojega ozemlja, ki je bilo odtlej znano kot Kraljeva Prusija. Veliki mojster viteškega reda, kateremu je ostal vzhodni del ozemlja, se je moral pokloniti poljskemu kralju kot njegov vazal.
Že naslednje leto se je začela vojna duhovščine, ki je trajala do leta 1479. Vzrok zanjo je bil dolgotrajen spor o neodvisnosti pruske knežje škofije Varmija (Ermland) in zahteva Tevtonskega reda za revizijo Torunjskega miru.