Vesoljski teleskop James Webb
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA). Teleskop je dobil ime po Jamesu E. Webbu,[8] ki je od 1961 do 1968 vodil agencijo NASA in je imel osrednjo vlogo v programu Apollo.[9][10] JWST naj bi nasledil Vesoljski teleskop Hubble kot naslednji vodilni projekt v astrofiziki. JWST je bil lansiran 25. decembra 2021 s poletom Ariane VA256. Teleskop je zasnovan tako, da v primerjavi s Hubblom zagotavlja izboljšano infrardečo ločljivost in večjo občutljivost za opazovanje predmetov, ki so do 100-krat šibkejši;[11] omogočil naj bi širok spekter preiskav na področjih astronomije in kozmologije, tako opazovanje do rdečega premika z≈20 nekaterih najstarejših, najbolj oddaljenih dogodkov in predmetov v vesolju, kot so prve zvezde in oblikovanje prvih galaksij, in pa podrobno atmosfersko karakterizacijo eksoplanetov, ki bi bili zanimivi za naselitev.
Imena | vesoljski teleskop naslednje generacije - Next Generation Space Telescope (NGST; 1996–2002) |
---|---|
Vrsta misije | Astronomija |
Operator | STScI (NASA)[1] |
COSPAR ID | 2021-130A |
SATCAT št. | 50463[2] |
Spletna stran | Uradno spletno mesto |
Trajanje misije | |
Lastnosti vesoljskega plovila | |
Proizvajalec |
|
Masa pri zagonu | 61.614 kg (135.836 lb)[5] |
Dimenzije | 20.197 m × 14.162 m (66.263 ft × 46.463 ft), sončnik |
Moč | 2 kW |
Začetek misije | |
Datum zagona | 25. december 2021 (2021-12-25), 12:20 UTC |
Raketa | Ariane 5 ECA (VA256) |
Kraj zagona | Centre Spatial Guyanais, ELA-3 |
Pogodbenik | Arianespace |
Orbitalni parametri | |
Referenčni sistem | Sonce-Zemlja L2 orbit |
Režim | Halo orbita |
Periapsidna višina | 250.000 km (160.000 mi)[6] |
Apoapsidna višina | 832.000 km (517.000 mi)[6] |
Perioda | 6 mesecev |
Splošno teleskop | |
Tip | Korsch teleskop |
Premer | 65 m (213 ft) |
Goriščna razdalja | 1.314 m (4.311 ft) |
Goriščno razmerje | f/20.2 |
Zbiralno območje | 254 m2 (2.730 sq ft)[7] |
Valovne dolžine | 0.6–28.3 μm (oražno do srednje-infrardeče področje) |
Odzivniki | |
Pas |
|
Pasovna širina | Predloga:Ubli |
Instrumenti | |
| |
Elementi | |
| |
James Webb Space Telescope mission logo |
Primarno ogledalo JWST premera 6.5 m sestavlja 18 šesterokotnih zrcalnih segmentov iz pozlačenega berilija. Tako ima Webbov teleskop za zbiranje svetlobe na voljo približno 5,6-krat večjo površino kot Hubble s premerom 2,4 m (25,37 m2 površine v primerjavi s 4,525 m2 pri Hubblu). Za razliko od Hubbla, ki vesolje opazuje v bližnjem ultravijoličnem, vidnem in bližnje infrardečem delu (0,1–1,0 μm) spektra, bo JWST opazoval v območju s krajšimi valovnimi dolžinami, od dolgovalovne vidne svetlobe (rdeče) do srednje infrardečega sevanja (0,6–28,3 μm). Tako bo lahko opazoval predmete z visokim rdečim zamikom, ki so za Hubbla prestari, prešibki in preveč oddaljeni. Teleskop je treba držati pod temperaturo 50 K (−223 °C), da so šibki infrardeči signali lahko zaznani brez motenj zaradi drugih virov toplote. Postavljen bo v bližino Lagrangove točke L2 sistema Sonce-Zemlja, približno 1,5 milijona kilometrov proč od Zemlje. Pred toploto Sonca, Zemlje in Lune ga bo ščitil ščitnik v obliki petih rombov.
Za razvoj teleskopa je bil odgovoren Nasin center v Marylandu (Goddard Space Flight Center, GSFC), trenutno pa teleskop upravlja Znanstveni inštitut za vesoljske teleskope.[12] Podjetje Northrop Grumman je bilo odgovorno za izgradnjo teleskopa.[13]
Razvoj se je s proračunom v vrednosti 500 milijonov USD začel leta 1996 za začetek delovanja, ki je bil sprva načrtovan za leto 2007.[14] V letu 2005 je bilo veliko zamud in stroškov, tako z raztrgano sončno izolacijo med testi, priporočilom neodvisne revizijske komisije, kasneje tudi zaradi pandemijo COVID-19,[15][16][17], problemi z izstrelitvijo rakete Ariane 5 in samega teleskopa ter komunikacijskimi vprašanji med teleskopom in izstrelitvenim vozilom.[18][19][20] Gradnja je bila končana pozno leta 2016, nato se je začela obsežna faza testiranja.[21][22]
JWST so lansirali 12:20 UTC 25. decembra 2021[23] z nosilno raketo Ariane 5 iz vesolskega centra Kourou v Francoski Gvajani, satelit se je od matičnega plovila odcepil 27 minut kasneje.[24] Izstrelitev je NASA opisala kot »brezhibno« in »popolno«[25]. 8. januarja 2022 je bil teleskop v celoti in uspešno konfiguriran v svojo operativno konfiguracijo[26][27], 11. februarja pa je dosegel svoj končni cilj, ko je posnel prve fotografije.[28][29][30] Več tednov bo še trajalo, da se ohladi na svojo obratovalno temperaturo, nato pa se bo pred začetkom načrtovanega raziskovalnega programa približno pet mesecev preskušal in umerjal s prvimi slikami.[31][32]