Donghu
From Wikipedia, the free encyclopedia
Donghu (poenostavljeno kitajsko 东胡, tradicionalno kitajsko 東胡, pinjin Dōnghú, Wade–Giles Tung-hu, IPA [tʊ́ŋ.xǔ], dobesedno Vzhodni tujci ali Vzhodni barbari) ali Hu (kitajsko 胡, pinjin Hú, Wade–Giles Hu, IPA: [xǔ])[1] je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, prvič omenjena v 7. stoletju pr. n. št. Zvezo so leta 150 pr. n. št. uničili Šjongnuji. Donghuji so bili naseljeni v severenem Hebeju, jugovzhodni Notranji Mongoliji in zahodnem delu Liaoninga, Džilina in Hejlongdžjanga ob pogorjih Janšan in Veliki Hingan.[2]
Podatki na hitro 東胡, Skupno število pripadnikov ...
東胡 | |
---|---|
Skupno število pripadnikov | |
ni znano | |
Regije z večjim številom pripadnikov | |
Severovzhodna Azija | |
Jeziki | |
turški jeziki | |
Religija | |
čaščenje številnih naravnih pojavov | |
Sorodne etnične skupine | |
Rourani, Kitani, Mongoli |
Zapri