Giovanni Battista Tiepolo
From Wikipedia, the free encyclopedia
Giovanni Battista Tiepolo (italijanska izgovorjava: [dʒoˈvanni batˈtista ˈtjɛːpolo, ˈtjeː-][6]; 5. marec 1696 – 27. marec 1770), znan tudi kot Giambattista (ali Gianbattista) Tiepolo, je bil italijanski slikar in grafik iz Beneške republike, ki je slikal v baročnem in rokokojskem slogu in velja za pomembnega člana beneške šole iz 18. stoletja. Bil je plodovit in ni delal samo v Italiji, ampak tudi v Nemčiji in Španiji.
Giovanni Battista Tiepolo | |
---|---|
Rojstvo | Giovanni Battista Tiepolo 5. marec 1696({{padleft:1696|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2][…] Benetke[3][4][5] |
Smrt | 27. marec 1770({{padleft:1770|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…] (74 let) Madrid[3][4][5] |
Narodnost | Italijan |
Državljanstvo | Beneška republika |
Poklic | freskant, tiskarski grafik, arhitekturni risar, slikar, grafik, tiskar, jedkar |
Poznan po | slikarstvo |
Gibanje | Barok, rokoko |
Giovanni Battista Tiepolo, skupaj z Giambattisto Pittonijem, Canalettom, Giovanom Battisto Piazzetto, Giuseppejem Mario Crespijem in Francescom Guardijem velja za tradicionalne stare mojstre tega obdobja.
Uspešen že od začetka svoje kariere, ga je Michael Levey opisal kot »največjega dekorativnega slikarja Evrope 18. stoletja, pa tudi njenega najbolj sposobnega rokodelca.«[7]