Grb Romunije
From Wikipedia, the free encyclopedia
Grb Romunije je romunski parlament sprejel 10. septembra 1992 kot reprezentativni grb Romunije. Temeljujočega na malem grbu Kraljevine Romunije (v uporabi med 1922 in 1947), ki ga je leta 1921 na željo kralja Ferdinanda I. oblikoval transilvansko-madžarski heraldik József Sebestyén iz Cluja, ga je oblikoval Victor Dima.[1] Kot glavni motiv prikazuje zlatega orla s križem v kljunu ter buzdovanom (žezlom) in mečem v krempljih. Sestavljen je iz treh tinktur, rdeče, rumene/zlata in modre (+ bela/srebrna), ki so prisotne tudi na državni zastavi. Grbu je bil 11. julija 2016 dodana Jeklena krona Romunije.
Podatki na hitro Različice, Nosilec grba ...
Grb Romunije | |
---|---|
Različice | |
Nosilec grba | Romunija |
Sprejet | 11. julij 2016 (trenutna različica) |
Ščit | Na modrem zlat, rdeče opremljen orel z krono in s četverjenim ščitom na prsih, v kljunu drži zlat pravoslavni križ, v desnem kremplju srebrn meč in v levem srebrno žezlo. Prsni ščit ima v modrem kantonu rdeče opremljenega zlatega orla, ki v kljunu drži zlat pravoslavni križ, v čelu kantona pa zlato sonce in zlato luno. V rdečem drugem kvadrantu črno bikovo glavo, v srednji zgornji devetini drugega kvadranta zlato petokrako zvezdo, v desni spodnji devetini drugega kvadranta srebrno vrtnico, v levi spodnji devetini drugega kvadranta srebrno luno. V rdečem desnem spodnjem polju na modri vodi v dnu stoji zlat most z dvema lokoma in cinami na katerem stoji zlat vzpenjajoč lev s sabljo v naravni barvi. Na prvem modrem polju z rdečim tramom deljenega levega spodnjega polja v tram ugreznjen črn orel, v čelu sta zlato sonce in srebrna luna, v drugem zlatem polju sedem rdečih gradov. V heraldični zavesi ščita modra razprta heraldična zavesa v kateri sta dva zlata delfina. |
Zgodnje različice | |
Uporaba | Na denarju, v učilnicah, v parlamentu, na državnih stavbah, na potnih listih, na osebnih izkaznicah, v glavah uradnih dokumentov in diplom |
Zapri