Gustave Courbet
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jean Désiré Gustave Courbet (francoko [ɡystav kuʁbɛ]; 10. junij 1819 - 31. december 1877) [7] je bil francoski slikar, ki je vodil umetniško gibanje realizma v francoskem slikarstvu 19. stoletja. Zavezan slikanju le tistega, kar je lahko videl, je zavrnil akademsko konvencijo in romantiko prejšnje generacije likovnih umetnikov. Njegova neodvisnost je bila primer, ki je bil pomemben poznejšim umetnikom, kot so impresionisti in kubisti. Courbet zavzema pomembno mesto v francoskem slikarstvu 19. stoletja kot inovator in kot umetnik, ki je bil pripravljen s svojim delom dati pogumne družbene izjave.
Gustave Courbet | |
---|---|
Rojstvo | Jean Désiré Gustave Courbet 10. junij 1819({{padleft:1819|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][…] Ornans[d][3][4] |
Smrt | 31. december 1877({{padleft:1877|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][5][…] (58 let) La Tour-de-Peilz[d][3][4] |
Narodnost | Francoz |
Državljanstvo | Francija[6] |
Poklic | slikar, kipar, komunar, risar, vizualni umetnik |
Poznan po | slikarstvo, kiparstvo |
Pomembnejša dela | Pogreb v Ornansu (1849–50) Slikarjev atelje (1855) Izvor sveta (1866) |
Gibanje | Realizem |
Nagrade | Zlata medalja zmagovalca, 1848 Pariški salon 1870 nominiran za red legije časti (zavrnjen) |
Meceni | Alfred Bruyas |
Courbetove slike v poznih 1840-ih in začetku 1850-ih so mu prinesle prvo priznanje. Izzval je s prikazom neidealiziranih kmetov in delavcev, pogosto v velikem obsegu, tradicionalno rezerviranem za slike verskih ali zgodovinskih tem. Courbetove naslednje slike so bile večinoma manj izrazitega političnega značaja: krajine, morske krajine, lovski prizori, akti in tihožitja. Courbet, aktiven socialist, je bil dejaven v političnem razvoju Francije. Zaradi sodelovanja v Pariški komuni je bil leta 1871 šest mesecev zaprt, od leta 1873 do smrti pa je živel v izgnanstvu v Švici.
Star sem petdeset let in vedno sem živel v svobodi; naj končam svoje življenje svoboden; ko bom mrtev, naj se reče o meni: »Ni pripadal nobeni šoli, nobeni cerkvi, nobeni ustanovi, nobeni akademiji, najmanj pa nobenemu režimu, razen režimu svobode«.[8]