Hermes
From Wikipedia, the free encyclopedia
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje. Bil je drugi najmlajši med olimpskimi bogovi.
Hermes Grški zapis Ἑρμῆς | |
---|---|
glasnik bogov, bog trgovine, tatov, popotnikov, športa, športnikov, mejnih prehodov, vodnik v podzemni svet | |
Simbol | krilate sandale, kerikej, želva, lira, petelin |
Osebne informacije | |
Starši | Zevs, Maja |
Sorojenci | Ares, Atena, Apolon, Artemida, Afrodita, Dioniz, Heba, Heraklej, Helena, Hefajst, Perzej, Minos, Muze, Harite |
Partner | Meropa, Afrodita, Driopa, Pejto, Hekata (žena) |
Otroci | Pan, Hermafrodit, Tihe, Abder, Avtolik, Angelia |
Ustrezniki | |
Rimski ustreznik | Merkur |
Etruščanski ustreznik | Turms |
Egipčanski ustreznik | Tot, Anubis |
Hermes je bog prehodov in meja. Opisan je kot hiter in prebrisan, ki se prosto giblje med svetovoma smrtnikov in bogov. Predstavljen je tudi kot odposlanec in glasnik bogov: priprošnjik med smrtniki in bogovi in spremljevalec duše v posmrtno življenje. Razumljen je bil kot zaščitnik in pokrovitelj pastirjev, tatov, govorništva in duhovitosti, literature in poezije, športnikov in športa, izumov in trgovine, cest, mej in popotnikov.[1]
V nekaterih mitih je prevarant in ukani druge bogove za lastno zadovoljstvo ali zaradi človeštva. Njegovi atributi in simboli so: herma, petelin, želva, denarnica ali torbica, krilate sandale in krilati klobuk. Njegov glavni simbol je grški kerikej ali latinski kerikej (kaducej) z dvema kačama, ovitima okoli palice in s krili na vrhu.
V rimski prilagoditvi grškega panteona je Hermes rimski bog Merkur, ki je, čeprav so ga Rimljani podedovali od Etruščanov, razvil številne podobne značilnosti kot zavetnik trgovine.[2]