Islamska arhitektura
From Wikipedia, the free encyclopedia
Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom. Obsega tako posvetne kot verske sloge od zgodnje zgodovine islama do danes. Islamska arhitektura se je razvila za izpolnitev islamskih verskih idealov, na primer, minaret je bil zasnovan tako, da pomaga mujezinu, da se njegov glas sliši na določenem območju.
Na zgodnjo islamsko arhitekturo so vplivala rimska, bizantinska, perzijska, mezopotamska arhitektura in vse druge dežele, ki so jih zgodnja muslimanska osvajanja osvojila v 7. in 8. stoletju.[1][2] Bolj vzhodno je nanjo vplivala tudi kitajska in indijska arhitektura, ko se je islam razširil v jugovzhodno Azijo. Kasneje je razvila izrazite značilnosti v obliki stavb in v dekoraciji površin z islamsko kaligrafijo, arabeskami in geometrijskimi motivi.[3] Izumljeni so bili novi arhitekturni elementi, kot so minareti, muqarnas in večlistni loki. Pogoste ali pomembne vrste stavb v islamski arhitekturi so mošeja, medresa, grobnica, palača, hamam (javna kopališča), sufijski hospic (npr. kankas ali zavijas), fontane in sabili, poslovne stavbe (npr. karavanseraj in bazar) in vojaške utrdbe.