Kor (arhitektura)
prostor v cerkvi ali stolnici s sedeži za duhovnike in pevski zbor / From Wikipedia, the free encyclopedia
Kor je območje v večji cerkvi ali stolnici, ki zagotavlja sedeže za duhovščino in cerkveni zbor. Največkrat je v delu svetišča med prezbiterijem in ladjo, kjer sta oltar in cerkveni tabernakelj. V večjih srednjeveških cerkvah so bili sedeži oz. korne klopi poravnane s stranico cerkve, torej pravokotno na sedeže za vernike v ladji. Manjše srednjeveške cerkve sploh niso imele kora v arhitekturnem smislu, pogosto pa ga ni v cerkvah, ki so bile zgrajene po protestantski reformaciji, čeprav jih je neogotika oživila kot posebnost.
Kot arhitekturni izraz "kor" ostaja drugačen od dejanske lokacije katerega koli pevskega zbora – ta je lahko na različnih mestih in pogosto pevci pojejo na empori, ki je običajno nad vrati na liturgičnem zahodnem koncu.[1] V sodobnih cerkvah je kor lahko sredinsko za oltarjem ali prižnico.[2]
Zadnji kor ali retro kor je prostor za velikim oltarjem in za korom, v katerem je lahko majhen oltar, ki stoji skupaj in za glavnim oltarjem.[3]