Liberum veto
From Wikipedia, the free encyclopedia
Liberum veto (latinsko za "svobodna prepoved"[lower-roman 1]) je bilo parlamentarno sredstvo v poljsko-litovski Republiki obeh narodov in oblika pravila o soglasnem glasovanju, ki je kateremu koli članu Sejma (zakonodajnega telesa) omogočala, da takoj prekine trenutno sejo in razveljavi vse na seji že sprejete sklepe. Svoj veto je izrazil z vzklikoma Sisto activitatem! (Ustavljam dejavnosti!) ali Nie pozwalam! (Ne dovolim!). Pravilo je veljalo od sredine 17. stoletja do konca 18. stoletja v parlamentarnih razpravah Sejma.
Veto je temeljil na predpostavki, da morajo biti vsi poljski plemiči enaki, zato mora biti vsak ukrep, ki pride pred Sejm, sprejet soglasno. Liberum veto je bil ključni element političnega sistema Republike obeh narodov. Krepil je demokratične elemente in nadziral kraljevo oblast in bil v nasprotju z vseevropskim trendom močne izvršilne oblasti (absolutizem).
Številni zgodovinarji menijo, da je bil prav liberum veto glavni vzrok za poslabšanje političnega sistema Republike, zlasti v 18. stoletju, ko so tuje sile podkupovale člane Sejma, da so ohromili njegovo delovanje. Poslabšanje razmer se je končalo z uničenjem Republike obeh narodov z delitvijo Poljske in tujo okupacijo. Piotr Stefan Wandycz je zapisal, da je "liberum veto postal zlovešč simbol stare poljske anarhije". V obdobju 1573–1763 je bilo okrog 150 zasedanj Sejma. Na približno tretjini zasedanj niso sprejeli nobenega sklepa, predvsem zaradi liberum veto.