Lugdunska Galija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Lugdunska Galija (latinsko Gallia Lugdunensis, kasneje samo Lugdunensis), od 13. januarja 27 pr. n. št. ena od treh rimskih provinc, ki so nastale po Avgustovi delitvi Galije. Drugi dve sta bili Belgika na severovzhodu in Akvitanija na jugozahodu.
Gallia Lugdunensis Lugdunska Galija
| |
---|---|
27 pr. n. št.–290 | |
Status | rimska provinca |
Glavno mesto | Lugdunum |
Zgodovinska doba | antika |
• ustanovitev | 27 pr. n. št. |
290 | |
+ | |
Danes del | Francija |
Raztezala se je od prestolnice Lugdunuma, sedanjega Lyona, proti severozahodu in obsegala celotno ozemlje med Seno in Loaro do Bretanije in Atlantskega oceana.[1]
Med Dioklecijanovimi upravnimi reformami je bila razdeljena na province Lugdunensis I (Burgundija), II (Normandija), III (Bretanija, Loara) in Senonijo (Pariz, Orleans), ki so skupaj s provincami Belgiko, Gornjo Germanijo, Spodnjo Germanijo, Sekvanijo (zahodna Švica, Jura, kasneje preimenovana v Veliko Sekvanijo) ter Peninskimi in Grejskimi Alpami tvorile diecezo Galijo.
Zahodni del Lugdunske Galije je leta 486 postal del Siagrijevega kraljestva, njen vzhodni del pa Burgundsko kraljestvo, ki je leta 532 prišlo pod frankovsko nadoblast.