Muhammad Iqbal
From Wikipedia, the free encyclopedia
Sir Allama Muhammad Iqbal ( Urdu : محمد اقبال), pakistanski pesnik, filozof, literarni teoretik, vladni uslužbenec, šolski odvetnik in raziskovalec, * 9. november 1877, Sialkot, Pandžab, Britanska Indija, † 21. april 1938, Lahore.
Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba članek »wikificirati«. (mesec ni naveden) |
Članek potrebuje lekturo. Razlog za to je: slab prevod iz angleščine. (mesec ni naveden) |
Muhammad Iqbal | |
---|---|
Rojstvo | 9. november 1877({{padleft:1877|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][…] Sialkot[d], Pandžab[d], Britanska Indija |
Smrt | 21. april 1938({{padleft:1938|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[3][1][…] (60 let) Lahore[d], Pandžab[d], Britanska Indija |
Državljanstvo | Britanska Indija Pakistan |
Poklic | filozof, pisatelj, pesnik, otroški pisatelj, politik, pravnik |
Podpis | |
Spletna stran | |
allamaiqbal.com |
Velja za enega najpomembnejših piscev v urdujski literaturi. Med drugim je pisal tudi v perzijščini ter angleščini. Ukvarjal se je s pesništvom, filozofijo in politiko. Bil je učenjak v takratni Britanski Indiji. Poleg tega ga štejejo za inspiratorja in začetnika Pakistanskega gibanja. Zaradi njegove pomembnosti v pakistanski zgodovini je danes poznan tudi kot duhovni oče Pakistana.[4] Prva pesniška zbirka, ki jo je napisal leta 1915 nosi naslov Skrivnosti jaza (Asrar-i-Khudi, اسرار خودی). Nekatera izmed njegovih drugih pomembnejših del so: Sporočilo z vzhoda (1923), Mojzesova palica (1936), Gabrielovo krilo in veliko psalmov.