Narodni parki na Poljskem
From Wikipedia, the free encyclopedia
Na Poljskem je 23 narodnih parkov. Te je prej vodil poljski Odbor za nacionalne parke (poljsko Krajowy Zarząd Parków Narodowych), vendar je bila leta 2004 odgovornost zanje prenesena na ministrstvo za okolje. Večina narodnih parkov je razdeljena na strogo in delno zavarovana območja. Poleg tega so običajno obdani z zaščitnim pasom, imenovanim otulina.
Na Poljskem, kakor je bil spremenjen z Zakonom o ohranjanju narave iz leta 2004,[1] narodni park »pokriva območje izjemne okoljske, znanstvene, družbene, kulturne in izobraževalne vrednosti s površino najmanj 1000 ha, ki ščiti celotno naravo in kakovost krajine. Narodni park je ustanovljen za ohranjanje biotske raznovrstnosti, virov, predmetov in elementov nežive narave in krajinskih vrednot, za ponovno vzpostavitev ustreznega stanja naravnih virov in sestavin ter za rekonstrukcijo popačenih naravnih habitatov, rastlin, habitatov živali in habitatov gliv.«
Območje narodnega parka je razdeljeno na različne cone z ločenimi metodami ohranjanja. Obstajajo stroga varstvena območja, pa tudi aktivna in povezana krajina.
Območja, ki mejijo na narodne parke, so bila označena kot varovalna območja. Varovalni pas lahko vključuje varovalna območja divjadi, v katerih lov ni dovoljen. Narodni parki so na voljo za obisk, vendar le na določenih območjih in po določenih poteh, cestah in stezah.
Narodni parki Poljske se financirajo iz centralnega proračuna. Upravljajo jih direktorji, kot svetovalni organ sveta parka. 30. aprila 2004 je parke nadziral Nacionalni odbor narodnih parkov. Od 1. maja 2004 je naloge prevzelo Ministrstvo za okolje - Oddelek za gozdarstvo, varstvo narave in krajine, od 19. januarja 2007 pa Samostojni oddelek za območja Natura 2000 in narodne parke. Po ustanovitvi GDOŚ in RDOŚ 15. oktobra 2008 nadzor nad parki izvaja Konservatorski oddelek Ministrstva za okolje.
Poljski narodni parki so izvajali številne raziskovalne programe in igrajo pomembno vlogo pri ekološki vzgoji družbe. Narodne parke je mogoče obiskati, saj zagotavljajo dobro razvito turistično infrastrukturo. Mnogi med njimi ponujajo posebej pripravljene poti, izobraževalne centre in naravoslovne muzeje.
Image | Name | Izvirno ime | Sedež | Lokacija | Površina (km²) | Leto | Simbol | UNESCO status | Sosednji narodni parki | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Narodni park Babia Góra | Babia Góra masiv | Zawoja | 49°35′0″N 19°32′0″E | 33,92[2] | 1955[3] (1933) | Laserpitium archangelica Navadni jelenovec Laserpitium archangelica |
Biosferni rezervat | Zavarovana krajina Horná Orava, Slovaška | ||
Narodni park Beloveška pušča | Białowieża (vas) in Beloveška pušča | Białowieża | 52°40′N 23°50′E | 105,02[4] | 1947[5] (1932) | Wisent Wisent |
Svetovna dediščina, Biosferni rezervat | Narodni park Beloveška pušča, Belorusija | ||
Narodni park Biebrza | Biebrza (reka) | Osowiec-Twierdza blizu Goniądz | 53°35′N 22°46′E | 592,23 | 1993 | Ruff Ruff |
Biosferni rezervat | |||
Narodni park Bieszczady | gorovje Bieszczady | Ustrzyki Górne | 49°06′N 22°40′E | 292,01 | 1973 | Ris Ris |
Biosferni rezervat | Narodni park Poloniny, Slovaška | ||
Narodni park gozd Tuchola | Tuchola (mesto) in Tuchola (gozd) | Charzykowy blizu Chojnice | 53°36′N 18°00′E | 47.98 | 1996 | Divji petelin Divji petelin |
||||
Narodni park Drawno | Drawno (mesto) in Drawa (reka) | Drawno | 53°07′N 16°15′E | 114.41 | 1990 | Vidra Vidra |
||||
Narodni park Gorce | gorovje Gorce | Poręba Wielka | 49°34′N 20°10′E | 70,29 | 1981 | Navadni močerad Navadni močerad |
||||
Narodni park Stołowe | pogorje Stołowe | Kudowa-Zdrój | 50°28′N 16°20′E | 63,40 | 1993 | Peščenjak Szczeliniec Wielki |
||||
Narodni park Kampinos | Kampinos (vas) in Kampinos (gozd) | Izabelin blizu Varšave | 52°19′N 20°28′E | 385,44 | 1959 | Los Los |
Biosferni rezervat | |||
Narodni park Krkonoši | Krkonoši | Jelenia Góra | 50°46′N 15°37′E | 55,76 | 1959 | Gora Campanula bohemica in Gentiana asclepiadea |
Biosferni rezervat | Narodni park Krkonoši, Češka | ||
Narodni park Magura | Magura Wątkowska (pogorje) | Krempna | 49°31′N 21°31′E | 194,39 | 1995 | Kanja Mali klinkač |
||||
Narodni park Narew | Narew (reka) | Kurowo blizu Kobylin-Borzymy | 53°04′N 22°53′E | 68,1 | 1996 | Rjavi lunj Rjavi lunj |
||||
Narodni park Ojców | Ojców (vas) | Ojców | 50°13′N 19°50′E | 21,46 | 1956 | Netopirji Netopirji |
||||
Narodni park Pieniny | gorovje Pieniny | Krościenko nad Dunajcem | 49°25′N 20°22′E | 23,46 | 1954 (1932) | Trzy Korony Trzy Korony in reka Dunajec |
Pieninský NP, Slovaška | |||
Narodni park Polesie | Polesie (regija) | Urszulin | 51°27′N 23°09′E | 97,62 | 1990 | Žerjav Navadni žerjav |
Biosferni rezervat | Narodni park Shatskyy, Ukrajina | ||
Narodni park Roztocze | Roztocze (pogorje) | Zwierzyniec | 50°36′N 23°01′E | 84,83 | 1974 | Konik Konik |
||||
Narodni park Słowiński | Pleme Slovinci | Smołdzino blizu Słupska | 54°40′N 17°13′E | 186 | 1967 | Srebrni galeb Srebrni galeb |
Biosferni rezervat | |||
Narodni park Świętokrzyski | Święty Krzyż (gora) in Świętokrzyskie pogorje | Bodzentyn | 50°52′N 20°58′E | 76,26 | 1950 | Navadni jelen Navadni jelen |
||||
Narodni park Tatre | Tatre (gorovje) | Zakopane | 49°15′N 19°56′E | 211,64 | 1954 (1947) | Tatra chamois rupicapra rupicapra tatrica |
Biosferni rezervat | Narodni park Tatre, Slovaška | ||
Narodni park Ujście Warty | Sotočje rek Varta in Odra | Chyrzyno blizu Kostrzyn nad Odro | 52°35′N 14°42′E | 80,38 | 2001 | Njivska gos Njivska gos |
||||
Narodni park Wielkopolska | Velikopoljska regija | Jeziory blizu Mosina | 52°17′N 16°51′E | 75,84 | 1957 | Lesna sova Lesna sova |
||||
Narodni park Wigry | Jezero Wigry | Krzywe | 54°02′N 23°06′E | 150,86 | 1989 | Evropski bober Evropski bober |
||||
Narodni park Wolin | Otok Wolin | Misdroy | 53°55′N 14°30′E | 109,37 | 1960 | Belorepec Belorepec |
||||
Obala Baltskega morja | Nižinski pas | Sudeti (gorovje) | |||
Jezerski pas | Pas višavja | Karpati | |||