Realizem (umetniško gibanje)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Realizem je bilo umetniško gibanje, ki se je pojavilo v Franciji v 1840-ih, okoli revolucije 1848. [1] Realisti so zavrnili romanticizem, ki je od zgodnjega 19. stoletja prevladoval v francoski literaturi in umetnosti. Realizem se je uprl eksotični temi in pretiranemu emocionalizmu in dramatičnosti romantičnega gibanja. Namesto tega je želel prikazati resnične in tipične sodobne ljudi in situacije z resnico in natančnostjo, ne da bi se izognil neprijetnim ali hudim vidikom življenja. Gibanje se je želelo osredotočiti na neidealizirane teme in dogodke, ki so bili v umetniškem delu prej zavrnjeni. Realistična dela so upodabljala ljudi vseh razredov v situacijah, ki se pojavljajo v običajnem življenju in so pogosto odražala spremembe, ki so jih prinesle industrijska in trgovska revolucija. Realizem se je ukvarjal predvsem s tem, kako so se stvari videle, namesto da bi vsebovale idealne predstave sveta [2]. Popularnost takih 'realističnih' del je rasla z uvedbo fotografije - novega vizualnega vira, ki je ljudem ustvaril željo po ustvarjanju predstav, ki so videti objektivno resnične.
Realisti so v sodobnih okoljih upodabljali vsakdanje predmete in situacije in poskušali na podoben način prikazati posameznike vseh družbenih razredov. Mračne palete zemeljskih tonov so bile uporabljene za zanemarjanje lepote in idealizacije, ki jo običajno najdemo v umetnosti. To gibanje je sprožilo polemiko, ker je namerno kritiziralo družbene vrednote in višje sloje ter preučevalo nove vrednote, ki so nastale skupaj z industrijsko revolucijo. Realizem na splošno velja za začetek modernega umetniškega gibanja zaradi prizadevanja za vključevanja sodobnega življenja in umetnosti skupaj [3]. Klasičnemu idealizmu in romantičnemu emocionalizmu in drami so se izogibali enakovredno, pogosto ogabni ali neurejeni elementi teme niso bili zglajeni ali izpuščeni. Socialni realizem poudarja upodobitev delavskega razreda in jih obravnava enako resno kot druge razrede v umetnosti, toda realizem, kot izognitev umetnosti, je bil pri obravnavi človeških odnosov in čustev tudi cilj realizma. Ravnanje z osebami na herojski ali sentimentalni način je bilo enako zavrnjeno.[4]
Realizem kot umetniško gibanje je v Franciji vodil Gustave Courbet. Širil se je po Evropi in je bil vpliven že naslednje stoletje in širše, toda ko je postal sprejet v glavni tok slikarstva, postaja manj pogost in uporaben kot izraz za opredelitev umetniškega sloga. Po prihodu impresionizma in kasnejših gibanj, ki so zmanjšali pomen natančnega iluzionističnega čopiča, se je pogosto navajal zgolj na uporabo bolj tradicionalnega in strožjega slikarskega sloga. Uporabljen je bil za številna poznejša gibanja in trende v umetnosti, nekateri vključujejo skrbno iluzionistično reprezentacijo, kot je fotorealizem, drugi pa upodabljanju 'realistične' teme v socialnem smislu ali poskusu obeh.