Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva. Ni bil zakonodajni organ v sodobnem smislu; njegovi člani so si ga predstavljali bolj kot osrednji forum, kjer je bilo pomembneje pogajati se kot odločati.[1]
Njegovi člani so bile cesarske posesti (latinsko Status Imperii; nemško Reichsstand, množina Reichsstände), razdeljeni na tri kolegije. Zbor kot stalna, urejena institucija se je razvil iz srednjeveške Hoftage (ime, ki so ga dali neformalni in neredni skupščini, ki jo je sklical cesar Svetega rimskega cesarstva). Od leta 1663 do konca cesarstva leta 1806 je stalno zasedal v Regensburgu.
Vsi cesarski stanovi so uživali neposrednost in zato niso imeli nobene oblasti nad njimi, razen samega svetega rimskega cesarja. Medtem ko so bili vsi upravičeni do sedeža in glasovanja, so bili samo višji stanovi in cerkveni knezi kolegija knezov deležni individualnega glasovanja (Virilstimme), medtem ko so bili nižji stanovi, kot so cesarski grofje in cesarski opati, upravičeni le do skupnega glasovanja (Kuriatstimme) znotraj njihove posebne kurije, tako kot svobodna cesarska mesta, ki so pripadala kolegiju mest.[2]
Volilna pravica je v bistvu temeljila na ozemeljski pravici, tako da je dani knez, ko je pridobil nova ozemlja z dedovanjem ali kako drugače, pridobil tudi njihovo glasovalno pravico na zboru.[3] Na splošno se člani niso udeležili stalnega zbora v Regensburgu, ampak so namesto tega poslali svoje predstavnike. Poznocesarski zbor je bil dejansko stalno srečanje veleposlanikov med posestvi.