Vojna treh Henrikov
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vojna treh Henrikov [1] (francosko Guerre des trois Henri), znana tudi kot osma francoska verska vojna (francosko Huitième guerre de religion), je bila vojna med tremi kandidati za francoski prestol, ki je trajala od leta 1585 do 1589.[1] Trije Henriki so bili:
- Vladajoči kralj Henrik III., ki so ga podpirali rojalisti in visoko plemstvo,
- Henrik III. Navarski, kasnejši kralj Henrik IV., vodja hugenotov, ki jih je podpirala angleška kraljica Elizabeta I. in nemški protestantski knezi, in
- Henrik Lorenski, vojvoda Guiški, vodja Katoliške lige, ustanovljene s podporo španskega kralja Filipa II.[1]
Vojna treh Henrikov | ||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Del francoskih verskih vojn | ||||||||
| ||||||||
Udeleženci | ||||||||
Protestanti: | Politiki |
Katoliki:
| ||||||
Poveljniki in vodje | ||||||||
Henrik Navarski Henrik Condé |
|
|
Temeljni vzrok vojne je bila grozeča nasledstvena kriza po smrti Franca, vojvode Anžujskega in brata Henrika III. 10. junija 1584. Če bi vladajoči kralj Henrik III. umrl brez moškega potomca, bi Valoijska dinastija izumrla in prestolonaslednik bi prestolonaslednik bi postal protestant Henrik Navarski.[1][2] 31. decembra 1584 je Katoliška liga s Sporazumom iz Joinvilla sklenila zavezništvo s Filipom II. Španskim, [2] ki je želel preprečiti, da bi se njemu sovražna Francija vmešala v špansko vojno na Nizozemskem in njegovo načrtovano invazijo na Anglijo.
Vojna se je začela, ko je Katoliška liga prepričala ali prisilila kralja Henrika III., da je 7. julija 1585 podpisal Sporazum iz Nemoursa, ki je prepovedal protestantizem in razveljavil pravico Henrika Navarskega do francoskega prestola.[2] Na Henrika III. je verjetno vplivala kraljeva ljubljenka Anne de Joyeuse. Septembra 1585 je papež Sikst V. izobčil tako Henrika Navarskega kot njegovega bratranca in vodilnega generala Condéja, da bi ju uradno odstranil iz kraljevaga nasledstva.[3]