Zakavkazje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zakavkazje (rusko Закавказье, latinizirano: Zakavkazje, armensko Անդրկովկաս, latinizirano: Andrkovkas), znano tudi kot Južni Kavkaz (rusko Южный Кавказ, latinizirano: Južnij Kavkaz, gruzinsko სამხრეთ კავკასია, latinizirano: Samxret Ḳavḳasia, azerbajdžansko Cənubi Qafqaz, Ҹәнуби Гафгаз) je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom [1][2]. Zakavkazje približno ustreza sodobni Gruziji, Armeniji in Azerbajdžanu. Skupna površina teh držav meri približno 186.100 kvadratnih kilometrov. Zakavkazje in Ciskavkazija (Severni Kavkaz) skupaj sestavljata večje geografsko območje Kavkaza, ki deli Evrazijo.
Zakavkazje sega v južni del gorovja Kavkaz in njegove nižine, obdaja mejo med celinama Evropa in Azija ter sega na jug od južnega dela Velikega Kavkaza, območja jugozahodne Rusije do turške in armenske meje. Črno morje na zahodu do obale Kaspijskega jezera Irana na vzhodu. Območje vključuje južni del gorskega območja Velikega Kavkaza, celotno, pogorja Malega Kavkaza, Kolhidske nižine, Kura-Arazko nižino, Arasbaran (ali Qaradağ), gorovje Talis, Lankaransko nižavje, Javakheti in vzhodni del Armenskega visokogorja.
Vsa današnja Armenija je v Zakavkazju, večina današnjih Gruzije in Azerbejdžana, vključno z eksklavo Nahičevan, prav tako spada v to regijo. Deli Irana in Turčije so tudi vključeni v regijo Zakavkazje [3]. Regija je znan po olju, manganovi rudi, čaju, agrumih in vinu. Ostaja ena najbolj politično napetih regij na območju bivše Sovjetske zveze in vsebuje tri močno sporna območja: Abhazija, Južna Osetija in Gorski Karabah. Med letoma 1878 in 1917 je bila v Zakavkazje vključena tudi ruska provinca Karska oblast.