Zloraba substanc
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zloraba substanc, znana tudi kot zloraba drog, je uporaba drog v količinah ali z načini, ki so škodljivi za posameznika ali druge. To je oblika motnje, povezane s snovjo. Različne opredelitve zlorabe drog se uporabljajo v okviru javnega zdravja, zdravstva in kazenskega pravosodja. V nekaterih primerih pride do kaznivega ali asocialnega vedenja, ko je oseba pod vplivom droge, pri posameznikih pa se lahko pojavijo tudi dolgoročne osebnostne spremembe.[2] Poleg možne fizične, socialne in psihološke škode lahko uporaba nekaterih drog povzroči tudi kazenske sankcije, čeprav se te zelo razlikujejo glede na krajevno pristojnost.[3]
Med substance, ki so najpogosteje povezane s tem izrazom, so: alkohol, amfetamini, barbiturati, benzodiazepini, konoplja, kokain, halucinogeni, metakvalon in opioidi. Natančen vzrok zlorabe substanc ni jasen, pri čemer prevladujeta dve teoriji: bodisi genska naravnanost, ki se je naučimo od drugih, bodisi navada, ki se v primeru zasvojenosti kaže kot kronična izčrpavajoča bolezen.[4]
Leta 2010 je približno 5% ljudi (230 milijonov) uporabljalo prepovedane snovi.[5] Od teh jih 27 milijonov uživa droge z visokim tveganjem, sicer znano kot ponavljajoča se uporaba drog, ki škoduje njihovemu zdravju, psihološkim težavam ali socialnim težavam, zaradi katerih so izpostavljeni tveganju.[6][7] Leta 2015 so motnje uživanja substanc povzročile 307.400 smrtnih primerov, v primerjavi s 165.000 smrtnimi primeri leta 1990.[8][9] Od tega jih je največ pri motnjah uživanja alkohola, 137.500. Pri uživanju opioidov 122.100 smrtnih primerov, pri motnjah uporabe amfetamina 12.200 smrtnih primerov in zaradi uživanja kokaina 11.100 smrtnih primerov.[8]