Metlhale ya go tshela Le go fetoga ga seemo sa loapi
From Wikipedia, the free encyclopedia
Go itlwaetsa go fêtoga ga tlelaemete ke mokgwa wa go itlwaêtsa ditlamorago tsa jaanong kgotsa tse di lebeletsweng tsa go fetoga ga maemo a bosa.[1] Mo bathong, go tlwaela go ikaeletse go fokotsa kgotsa go tila kotsi, le go dirisa ditshono; mo dithulaganyong tsa tlholego, batho ba ka tsereganya go thusa go tlhaelo.[1] Dikgato tsa go itlwaetsa di ka nna tsa go oketsega (diro tse maikarabêlô aelelo a tsonê a magolo e leng go boloka boleng le bothokgami jwa tsamaiso) kgotsa tsa go fetola (diro Tse di fetolang dinonofo tsa mothêô tsa tsamaiso ka ntlha ya phetogo ya tlelaemete le ditlamorago tsa yôna).[2] Tlhokego ya go tlwaela e farologana go ya ka mafelô, go ikaêgile ka kotsi mo dithulaganyong tsa batho kgotsa tsa ikholoji. Dikgato tsa go itlwaetsa di ka kgaoganngwa ka ditlhôpha di le nne: Infrastructural le technological; institutional; behavioural and cultural; and nature-based options.: figure 16.5[3]
Go tlwaela maêmo mo go botlhokwa thata mo mafatsheng a a tlhabologang ka gonne mafatshe ao a mo kotsing thata ya go fetoga ga seemo sa loapi mme di na le ditlamorago tsa go fetoga ga maemo a bosa.[4][5] Bokgoni jwa batho jwa go itlwaêtsa ga bo a anamisiwa ka go lekalekana go ralala dikgaolô tsê di farologaneng le baagi, mme dinaga tse di tlhabologang ka kakaretso di na le bokgoni jo bonnye jwa go itlhalosa. Bokgôni jwa go fetofetoga bo amana thata le tlhabololo ya loago le ikonomi.
Ka kakarêtso tso, maêmo o a a kwa godimo a tlhabololô a kaya bokgôni jo bo kwa godimo jwa go fêtoga le maêmo, mme tlhabololô ololo nngwe e kgorêlêtsa batho mo dithulaganyông tse di rilêng kgotsa maitsholô. Mme mafelô a a tlhabologileng thata a ka nna a nna le bokgoni jo bo kwa tlase jwa go tlwaêla mefuta e mesha ya dikotsi tsa tlholego, tsê di iseng di bonwe pele, fa di bapisiwa le dikotsi tsa tlholego tse di tlwaelegileng. Ditshenyegelo tsa ikonomi tsa go tlwaela phêtogô ya tlelaemete di ka nna tsa ja didikadike tsa diranta ngwaga le ngwaga mo masomeng a le mmalwa a dingwaga a a latelang.